Najava predavanja dr. sc. Andreja Hozjana
by

Dr. sc. Andrej Hozjan, doc.
Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

┼ápijuna┼ża i vojnopo┼ítanska djelatnost na prostoru Slavonske vojne krajine tesjeverozapadne Hrvatske do ranog 17. stolje─ça

 

V mnogih spisih in mnenjih o kraji┼íkem protitur┼íkem vojskovanju se je zmeraj zelo poudarjala potreba po dobro organiziranem ┼ípijoniranju kot enem od bistvenih elementov kraji┼íkega boja. Naloge vzpostavljanja obve┼í─Źevalne mre┼że na Slavonski VK so zmeraj imeli kraji┼íki poveljniki. Ti so se pa─Ź zna┼íli, kot so se mogli. Za ┼ípijone so najve─Źkrat nastavljali vla┼íke/usko┼íke in v nekaj primerih tudi hrva┼íke ljudi. Seveda si je tudi doma─Źe hrva┼íko plemstvo samo iskalo zaupne informacije in nastavljalo ┼ípione, npr. Zrinski. Brez njih bi bili prete┼żno nem┼íko govore─Źi poveljniki popolnoma izgubljeni. V letih poveljnika Ivana Lenkovi─ça so npr. vzpostavili o─Źitno dobro delujo─Ź sistem obve┼í─Źanja in ┼ípijoniranja, ki pa je z njegovim odhodom mo─Źno upadel. ┼ápijonski centri v osmanskem zaledju so bili mesta Po┼żega, P├ęcs, Beograd in Osijek. Kontra┼ípijona┼żni ukrepi so bili neizprosni in okrutni, saj je razkrinkane ┼ípijone na obeh straneh ─Źakala enaka kazen ÔÇô kol ali utopitev.

Najpomembnej┼íi del ┼ípijona┼że so nedvomno bila denarna sredstva. ┼Że v 40. in 50. letih se ┼ítajerski de┼żelni poveljniki kot Luka Sz├ękelyi/Zekel, Jurij Wildenstein in drugi prito┼żujejo de┼żeli tako zaradi nerednega izpla─Źevanja ┼ípijonskega denarja kot tudi zaradi prenizkih vsot. Nemogo─Źe je preveriti, kam je ┼ípijonski denar dejansko prihajal, ali v ┼żepe samih poveljnikov ali pa so bile zahteve ┼ípijonov res tako visoke. Nekateri obve┼í─Źevalci so o─Źitno lahko zaslu┼żili res lepe denarje, npr. ┼ípijon Dimitar Miloviti─ç, ki je leta 1557 dobil 12 dukatov oziroma 21 goldinarjev pla─Źila na mesec.

Vojnopo┼ítna mre┼ża je bila drugi obve┼í─Źevalni korak de┼żele za pretok informacij z boji┼í─Ź v Gradec in obratno. Osnovne organizacijske zna─Źilnosti de┼żelne vojne po┼íte so bile preproste: v dolo─Źenem kraju ali celo na bolj izpostavljeni lokaciji so de┼żelni uradniki ali kraji┼íki poveljniki na┼íli posameznika, ki jim je s podpisom pogodbe jam─Źil za hiter prenos po┼íte od svoje postaje do obeh sosednjih postaj. Za ─Źas od 1540 do 1608 je bilo mo┼żno po virih ugotoviti natanko 105 de┼żelnih po┼ítarjev in po┼ítaric na liniji Gradec ÔÇô Maribor ÔÇô Ptuj ÔÇô Vara┼żdin in Zagreb. Iz Vara┼żdina in Zagreba so po┼íto v Kri┼żevce prina┼íali redni po┼ítni jezdeci. V Koprivnici je de┼żelna vojnopo┼ítna postaja zanesljivo delala v letih 1542 in 1543, pozneje pa ne ve─Ź. Do Koprivnice in do drugih izpostavljenih utrdb v Podravini so namre─Ź po┼íto iz Vara┼żdina in nazaj zaradi nevarnosti prena┼íali┬á izklju─Źno sami vojaki. Od sredine stoletja naprej so stalne de┼żelne po┼ítne postaje na slavonskih tleh bile: Sv. Kri┼ż Za─Źretje (ukinjena sredi 70. let), Lepoglava ÔÇô pozneje preseljena v Dru┼íkovec in nato v Krapino, Zagreb, pod Lipo (? nad Zagrebom) ÔÇô pozneje preseljena v Gornjo Bistro, in Vara┼żdin.

Tudi tu so glavno vlogo igrala sredstva. Pla─Źilna osnova ni bil izvajalec – ─Źlovek, temve─Ź po┼ítni konj, podobno kot pri najemni┼íkem vojaku ÔÇô konjeniku. Po┼ítno slu┼żbo na slavonskih postajah so obi─Źajno izro─Źali ljudem s krajine, znanim vojakom, ni┼żjim plemi─Źem ali me┼í─Źanom. Najbolj znani po┼ítarji tukaj so bili: v Vara┼żdinu ve─Źkratni vara┼żdinski mestni sodnik Jurij Fleischmann, sicer gradbenik in pri┼ílek iz slovenske ┼átajerske, plemi─Ź Ferdinand Herkovi─ç in nato njegova vdova Elizabeta Herkovi─ç; v Dru┼íkovcu plemi─Ź Mihael Dru┼íkovi─ç; na lokaciji pod Lipo ─Źlani plemi┼íke dru┼żine Mirkovi─ç; v Zagrebu koro┼íki plemi─Ź Hanns Ulrich Peuscher in nato znani zagreb┼íki veletrgovec italijanskega rodu Lucio Calcinelli, in drugi.

 

Biobibliografija

Doc. dr. Andrej Hozjan ro─Ĺen je 1964. u Mariboru, gdje zavr┼íava osnovnu i srednju ┼íkolu. Studij povijesti i sociologije u Ljubljani zavr┼íava 1988., magistrirao je povijest novog vijeka 1991., a 1995. doktorirao. Do 1999. radio je u Biskupskom arhivu u Mariboru te je stekao stru─Źni naziv arhivista. Dobio je habilitaciju za docenta ranog novog vijeka. Od 1999. kao docent predaje na Sveu─Źili┼ítu u Mariboru (na Pedago┼íkom fakultetu, a kasnije na Filozofskom fakultetu). ─îlan je vi┼íe redakcijskih i uredni─Źkih savjeta slovenskih i hrvatskih znanstvenih ─Źasopisa. Objavljuje ─Źlanke, rasprave, monografije, dijelove monografija, enciklopedijske, biografske radove i drugo u Sloveniji, Austriji, Mad┼żarskoj i Hrvatskoj. Od 2000. godine aktivno sura─Ĺuje s ista┼żiva─Źima na prostoru Republike Hrvatske.

Izbor iz bibliografije:

ÔÇťPostanak i razvoj po┼ítanske ustanove i ostalih na─Źina prijenosa obavijesti u SZ Hrvatskoj od 1500.-1783.ÔÇŁ u: Hozjan, Andrej (ur.). Po┼íta sjeverozapadne Hrvatske. Zagreb – Vara┼żdin, 2002., 33-50.

ÔÇťPo┼ítanska djelatnost na podru─Źju sjeverozapadne Hrvatske od 1783. do 1918.ÔÇŁ u: Hozjan, Andrej (ur.). Po┼íta sjeverozapadne Hrvatske. Zagreb – Vara┼żdin, 2002., 51-78. (u koautorstvu s ─Éur─Ĺicom Cesar)

ÔÇťSZ Hrvatska na jo┼żefinskih voja┼íkih kartah 1782-1785.ÔÇŁ u: Mohorovi─Źi─ç, Andre – Stipeti─ç, Vladimir (ur.). Zbornik radova me─Ĺunarodnog znanstvenog simpozija Stvarala─Źki potencijali u funkciji dru┼ítveno-ekonomskog i kulturnog razvoja sjeverozapadne Hrvatske: Vara┼żdin, 21. i 22. studeni 2002: proceedings, Vara┼żdin 21.-22. November 2002. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za znanstveni rad. Vara┼żdin, 2002., 519-526.

 

ÔÇťVojak na krajini: prispevek k biografiji Luke K├Âvendi Sz├ękelyja/Zekela, barona ormo┼íkega (1500-1574).ÔÇŁ u: Hernja-Masten, Marija – Korpi─Ź, Nevenka – Kresnik, Zdenka (ur.). Ormo┼ż skozi stoletja. Knj. 1. Ob─Źina. Ormo┼ż, 2005., 226-245.

ÔÇťNara┼í─Źanje obsega prometa na ju┼żnem obmejnem prostoru severovzhodne Slovenije v smeri severozahodne Hrva┼íke od 16. do poznega 18. stoletja.ÔÇŁ u: Bo┼żi─Źevi─ç, Josip (ur.). Prometna povezanost Hrvatske s europskim zemljama u funkciji dru┼ítveno-ekonomskog i kulturnog razvoja sjeverozapadne Hrvatske. Zbornik radova s me─Ĺunarodnoga znanstvenoga skupa odr┼żanog u Vara┼żdinu 10.-11. studenoga 2005.: proceedings of the International Scientific Symposium held in Vara┼żdin, 10-11 November 2005. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za znanstveni rad. Zagreb – Vara┼żdin, 2005., 137-146.

ÔÇťMo┼żnosti zdravstvene rehabilitacije slavonskih kraji┼ínikov v 16. in 17. stoletju.ÔÇŁ u: ─îasopis za zgodovino in narodopisje. Letn. 77. N. v. 42. ┼át. 4. 2006, 5-15.

ÔÇťReka Drava in njeni signifikantni kraji na jo┼żefinski voja┼íki izmeri za ozemlje republike Slovenije. Die Drau und seine bedeutende Siedlungen auf der josephinischen Landesaufnahme f├╝r das Gebiet der Republik Slowenien.ÔÇŁ u: Ekonomska i ekohistorija. Vol. 3. Br. 3. 2007., 190-205.

ÔÇťDie Gestalt der slowenischen Geschichte am Beginn des dritten Jahrtausends: die Suche nach dem eigenen Weg und mehr.ÔÇŁ u: Mitteilungen des Instituts f├╝r oesterreichische Geschichtsforschung. Bd. 115. Hf. 1/2. 2007., 153.

ÔÇťO kulturi dopisovanja ─Źez dr┼żavno mejo: korespondenca o sporu med ‘Ptuj─Źanom’ in Krapin─Źanom konec 16. stoletja.ÔÇŁ u: Studia Historica Slovenica. Letn. 8. ┼át. 2/3. 2008., 293-306.

ÔÇťVara┼żdinska vojnopo┼ítna postaja in po┼ítarji v 16. stoletju.ÔÇŁ u: ┼áicel, Miroslav – Ka┼ítela, Slobodan (ur.). 800 godina slobodnog kraljevskog grada Vara┼żdina 1209.-2009. Zbornik radova s me─Ĺunarodnog znanstvenog skupa odr┼żanog 3. i 4. prosinca 2009. godine u Vara┼żdinu. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za znanstveni rad u Vara┼żdinu. Vara┼żdin, 2009., 263-276.

ÔÇťMaribor v prvih dveh desetletjih po pridobitvi ┼íkofije: podoba mestnega razvoja in prebivalstva, pomen prenosa ┼íkofijskega sede┼ża in primerjave mesta z drugimi spodnje┼ítajerskimi mesti.ÔÇŁ u: Studia Historica Slovenica. Letn. 10. ┼át. 2/3. 2010., 357-397.

ÔÇťHerrschafts-, Adels- und Privatarchive in Slowenien.ÔÇŁ u: Gfrorner, Sabine – Follner, Michaela – Hochedlinger, Michael – Je┼Ö├íbek, Rudolf – Just, Thomas (ur.). Archivpflege und Archivalienschutz: das Beispiel der Familienarchive und ÔÇťNachl├ĄsseÔÇŁ. Mitteilungen des ├ľsterreichischen Staatsarchivs. Bd. 56. Studien Verlag. Wien, 2011., 625-660. (u koautorstvu s: Mihom Preinfalk, Dejanom Zadravec, Zdenkom Bonin i Donatellom Porcedda)

Franc III. Nádasdy in Prekmurje. Ob 340. obletnici usmrtitve protihabsburškega zarotnika. Ferenc III Nádasdy and Prekmurje. On the 340th anniversary of the assassination of the anti-Habsburg conspirator. Kronika (Ljublj.). Letn. 59, 2. 2011., 211-230.

 

Podijelite Više
by

Dr. sc. Hrvoje Petri─ç
Filozofski fakultet u Zagrebu

 

ÔÇťMalo ledeno dobaÔÇŁ i vojnokraji┼íki prostori

 

ÔÇťMalo ledeno dobaÔÇŁ je u Vojnoj krajini kao i u ostalim dijelovima Europe trajalo otprilike izme─Ĺu 16. stolje─ça i 1850. godine. Tada┼ínja klima se na spomenutom prostoru u mnogo ─Źemu razlikovala od dana┼ínje. Zahla─Ĺenje u ranome novome vijeku je na vi┼íe na─Źina utjecalo na ljude i okoli┼í. Kao prvo, ─Źesta zamrzavanja rijeka omogu─çavala su gotovo nesmetane prijelaze osmanskih postrojbi na habsbur┼íki teritorij i obrnuto. Drugo, sni┼żavanje temperatura je vjerojatno moglo utjecati na promjene u biljnom i ┼żivotinjskom svijetu, ┼íto je vjerojatno imalo odraz na prehranu stanovni┼ítva i njegovu brojnost. Tre─çe, mogu─çe je, barem jednim dijelom, povezati migracije pravoslavnog vla┼íkog stanovni┼ítva s globalnim zahla─Ĺenjem. Ono se pod utjecajem zahla─Ĺenja spu┼ítalo iz planinskih predjela u nizinske prostore i kotline. U nizinskim je prostorima ┼żivjelo drugo stanovni┼ítvo pa je dolazilo do sukoba, no nalazilo se puta i k su┼żivotu. U izvje┼í─çima graditelja s kraja 16. stolje─ça vidi se utjecaj niskih temperatura na habsbur┼íke pograni─Źne utvrde Vojne krajine ┼íto je smanjivalo njihovu obrambenu snagu. Razdoblje prve polovice 17. stolje─ça je moglo biti ne┼íto toplije od ranijeg i kasnijeg perioda. Autor poku┼íava na─çi odgovore na pitanja – da li bi najni┼że temperature oko 1600. na neki na─Źin smjeli povezati sa osmansko-habrsur┼íkim ratom od 1593. do 1606. godine? Da li je doseljavanje novog stanovni┼ítva na habsbur┼íki prostor na prijelazu iz 16. u 17. stolje─çe, uz druge razloge, moglo imati uzroke u zahla─Ĺenju? Da li je zatopljenje sredinom 17. stolje─ça mogu─çe povezati sa dobom ubrzanijeg gospodarskog i demografskog razvitka pograni─Źnih naselja?

 

Biobibliografija

Hrvoje Petri─ç (Koprivnica, 1972.) ÔÇô diplomirao geografiju i povijest na Prirodoslovno-matemati─Źkom fakultetu, a magistrirao i doktorirao povijest na Filozofskom fakultetu Sveu─Źili┼íta u Zagrebu gdje je zaposlen od 2001. godine. Predavao je kolegije iz povijesti okoli┼ía (ekohistorije), ekonomske historije te iz povijesti srednje i jugoisto─Źne Europe na Sveu─Źili┼ítima u Zagrebu i Splitu. Izvr┼íni je urednik znanstvenih ─Źasopisa ÔÇťPodravinaÔÇŁ i ÔÇťEkonomska i ekohistorijaÔÇŁ. Sudjelovao je na vi┼íe znanstvenih konferencija. Stru─Źno se usavr┼íavao u inozemstvu (SAD, Njema─Źka, Izrael, Austrija, Slovenija, Ma─Ĺarska itd.). Za svoj rad je nagra─Ĺivan. Autor je brojnih radova.

Izbor iz bibliografije:

Op─çina i ┼żupa Drnje, povijesno-geografska monografija. Nakladna ku─ça ÔÇťDr. FeletarÔÇŁ. Drnje, 2000.

Novi Zrin. Zrinska utvrda na Muri (1661.-1664.). Nakladna ku─ça ÔÇťHrvatski zemljopis – Naklada dr. Feletar.ÔÇŁ Zagreb – Donja Dubrava, 2001. (u koautorstvu s Dragutinom Feletar i ┬áPetarom Feletar)

Koprivnica u 17. stolje─çu ÔÇô okoli┼í, demografske, dru┼ítvene i gospodarske promjene u pograni─Źnom gradu. Izdava─Źka ku─ça ÔÇťMeridijaniÔÇŁ. Samobor, 2005.

ÔÇťTko su ‘Slovenci’ ili Slavonci u Hrvatsko-slavonskoj Vojnoj krajini tijekom 17. stolje─ça.ÔÇŁ u: Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta Sveu─Źili┼íta u Zagrebu. Vol. 39. Zagreb, 2007., 23-38.

ÔÇť’Neodr┼żivi razvoj’ ili kako je kr─Źenje ┼íuma u ranome novom vijeku omogu─çilo ┼íirenje ─Éur─Ĺeva─Źkih pijesaka.ÔÇŁ u: Ekonomska i ekohistorija. Br. 4. Zagreb-Samobor, 2008., 5-26.

ÔÇťThe Fortress as an Economic Factor: The Slavonian Military Border in the 17th Century.ÔÇŁ u: Heppner, H. – Barbarics-Hermanik, Zs. (ur.). T├╝rkenangst und Festungsbau. Frankfurt am Main, 2009., 109-128.

ÔÇťPrilozi poznavanju Vara┼żdina kao sredi┼íta Vara┼żdinskog generalataÔÇŁ u: 800 godina slobodnog kraljevskog grada Vara┼żdina 1209.-2009. Zbornik radova s me─Ĺunarodnog znanstvenog skupa odr┼żanog 3. i 4. prosinca 2009. u Vara┼żdinu. Zagreb-Vara┼żdin, 2009., 245-260.

ÔÇťTko su Kranjci u Lici i Krbavi krajem 17. i po─Źetkom 18. stolje─ça.ÔÇŁ u: Identitet Like: korijeni i razvitak. Knj. I. Zagreb-Gospi─ç, 2009., 385-398.

ÔÇťDie Grenzstadt Copreiniz (Koprivnica) im 17. Jahrhundert: Menschen, Festung, Vorstad.ÔÇŁ u: Zeitschrift des Historischen Vereines f├╝r Steiermark. 100. Graz, 2009., 479-490.

Pograni─Źna dru┼ítva i okoli┼í. Vara┼żdinski generalat i Kri┼żeva─Źka ┼żupanija u 17. stolje─çu. Dru┼ítvo za hrvatsku ekonomsku povijest i ekohistoriju i Izdava─Źka ku─ça ÔÇťMeridijaniÔÇŁ. Zagreb-Samobor, 2012.

Podijelite Više
by

Karl Kaser
Graz

Historiografie der Milit├Ąrgrenze: Alte und neue Herausforderungen

 

Die Weiterentwicklung der Geschichtsschreibung steht in einem st├Ąndigen Spannungsfeld zwischen den Elementen der allgemeinen Entwicklung eines wissenschaftlichen Fachs, den individuellen Interessen von Forschern und Forscherinnen sowie den allgemeinen gesellschaftlichen Rahmenbedingungen. Je nach den ├Âkonomischen, politischen und kulturellen Rahmenbedingungen wird das eine oder andere Element ├╝berwiegen. Diese Beobachtung trifft insbesondere auf die Geschichte der Habsburgischen Milit├Ąrgrenze in Kroatien zu, die einen Sonderstatus in der europ├Ąischen Geschichte aufweist.

Im ersten Teil meines Beitrags werde ich auf einige Entwicklungslinien in der Milit├Ąrgrenz-Geschichtsschreibung der Vergangenheit eingehen. Diese alten staatspolitischen und oder ideologischen Herausforderungen bewegten sich in einem relativ engen Interessensrahmen. Die vor etwa drei Jahrzehnten einsetzende Pluralisierung in den Geschichtswissenschaften stellen teilweise g├Ąnzlich neue Herausforderungen auch f├╝r die Milit├Ąrgrenzhistoriografie dar, auf welche ich im zweiten Teil meiner Ausf├╝hrungen eingehen werde. Fragestellungen, die aus Ans├Ątzen der Mikrogeschichte, der Umweltgeschichte, der Historischen Anthropologie, der Familien- und Geschlechtergeschichte, der Neuen Milit├Ąrgeschichte oder der Transfer- und Vergleichsgeschichte abgeleitet werden, d├╝rften die Geschichte der Milit├Ąrgrenze in Zukunft in einem anderen Licht erscheinen lassen als bisher.

 

Biobibliografie

Karl Kaser begann seine akademische Laufbahn 1980 an der Abteilung f├╝r S├╝dosteurop├Ąische Geschichte an der Karl-Franzens-Universit├Ąt Graz, wo er 1996 zum ordentlichen Professor f├╝r S├╝dosteurop├Ąische Geschichte berufen wurde. Seine Forschungen in den letzten beiden Jahrzehnten konzentrierten sich auf die Geschichte der Geschlechterbeziehungen, Familie und Migration. Er leitete zahlreiche Forschungsprojekte zu diesen Themenbereichen.

Zu seinen j├╝ngsten Monografien z├Ąhlen ÔÇťPatriarchy after Patriarchy. Gender Relations in the Balkans and in Turkey, 1500 bis 2000 (2008)ÔÇŁ und ÔÇťBalkan und Naher Osten. Einf├╝hrung in eine gemeinsame GeschichteÔÇŁ (2011). Kaser habilitierte sich im Jahr 1985 mit dem Werk ÔÇťFreier Bauer und Soldat. Die Militarisierung der agrarischen Gesellschaft an der kroatisch-slawonischen Milit├Ąrgrenze (1535-1881)ÔÇŁ (Graz 1986; B├Âhlau: Wien-K├Âln-Weimar 1997). Das Buch erschien in kroatischer ├ťbersetzung unter dem Titel ÔÇťSlobodan seljak i vojnik. Povoja─Źenje agrarnog dru┼ítva u Hrvatsko-slavonskoj Vojnoj krajini (1535-1881.)ÔÇŁ, Naprijed, Zagreb, 1997. und wird noch in diesem Jahr in japanischer ├ťbersetzung erscheinen.

Podijelite Više