Dr. sc. Andrej Hozjan, doc.
Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Špijunaža i vojnopoštanska djelatnost na prostoru Slavonske vojne krajine tesjeverozapadne Hrvatske do ranog 17. stoljeća
V mnogih spisih in mnenjih o krajiškem protiturškem vojskovanju se je zmeraj zelo poudarjala potreba po dobro organiziranem špijoniranju kot enem od bistvenih elementov krajiškega boja. Naloge vzpostavljanja obveščevalne mreže na Slavonski VK so zmeraj imeli krajiški poveljniki. Ti so se pač znašli, kot so se mogli. Za špijone so največkrat nastavljali vlaške/uskoške in v nekaj primerih tudi hrvaške ljudi. Seveda si je tudi domače hrvaško plemstvo samo iskalo zaupne informacije in nastavljalo špione, npr. Zrinski. Brez njih bi bili pretežno nemško govoreči poveljniki popolnoma izgubljeni. V letih poveljnika Ivana Lenkovića so npr. vzpostavili očitno dobro delujoč sistem obveščanja in špijoniranja, ki pa je z njegovim odhodom močno upadel. Špijonski centri v osmanskem zaledju so bili mesta Požega, Pécs, Beograd in Osijek. Kontrašpijonažni ukrepi so bili neizprosni in okrutni, saj je razkrinkane špijone na obeh straneh čakala enaka kazen – kol ali utopitev.
Najpomembnejši del špijonaže so nedvomno bila denarna sredstva. Že v 40. in 50. letih se štajerski deželni poveljniki kot Luka Székelyi/Zekel, Jurij Wildenstein in drugi pritožujejo deželi tako zaradi nerednega izplačevanja špijonskega denarja kot tudi zaradi prenizkih vsot. Nemogoče je preveriti, kam je špijonski denar dejansko prihajal, ali v žepe samih poveljnikov ali pa so bile zahteve špijonov res tako visoke. Nekateri obveščevalci so očitno lahko zaslužili res lepe denarje, npr. špijon Dimitar Milovitić, ki je leta 1557 dobil 12 dukatov oziroma 21 goldinarjev plačila na mesec.
Vojnopoštna mreža je bila drugi obveščevalni korak dežele za pretok informacij z bojišč v Gradec in obratno. Osnovne organizacijske značilnosti deželne vojne pošte so bile preproste: v določenem kraju ali celo na bolj izpostavljeni lokaciji so deželni uradniki ali krajiški poveljniki našli posameznika, ki jim je s podpisom pogodbe jamčil za hiter prenos pošte od svoje postaje do obeh sosednjih postaj. Za čas od 1540 do 1608 je bilo možno po virih ugotoviti natanko 105 deželnih poštarjev in poštaric na liniji Gradec – Maribor – Ptuj – Varaždin in Zagreb. Iz Varaždina in Zagreba so pošto v Križevce prinašali redni poštni jezdeci. V Koprivnici je deželna vojnopoštna postaja zanesljivo delala v letih 1542 in 1543, pozneje pa ne več. Do Koprivnice in do drugih izpostavljenih utrdb v Podravini so namreč pošto iz Varaždina in nazaj zaradi nevarnosti prenašali izključno sami vojaki. Od sredine stoletja naprej so stalne deželne poštne postaje na slavonskih tleh bile: Sv. Križ Začretje (ukinjena sredi 70. let), Lepoglava – pozneje preseljena v Druškovec in nato v Krapino, Zagreb, pod Lipo (? nad Zagrebom) – pozneje preseljena v Gornjo Bistro, in Varaždin.
Tudi tu so glavno vlogo igrala sredstva. Plačilna osnova ni bil izvajalec – človek, temveč poštni konj, podobno kot pri najemniškem vojaku – konjeniku. Poštno službo na slavonskih postajah so običajno izročali ljudem s krajine, znanim vojakom, nižjim plemičem ali meščanom. Najbolj znani poštarji tukaj so bili: v Varaždinu večkratni varaždinski mestni sodnik Jurij Fleischmann, sicer gradbenik in prišlek iz slovenske Štajerske, plemič Ferdinand Herković in nato njegova vdova Elizabeta Herković; v Druškovcu plemič Mihael Drušković; na lokaciji pod Lipo člani plemiške družine Mirković; v Zagrebu koroški plemič Hanns Ulrich Peuscher in nato znani zagrebški veletrgovec italijanskega rodu Lucio Calcinelli, in drugi.
Biobibliografija
Doc. dr. Andrej Hozjan rođen je 1964. u Mariboru, gdje završava osnovnu i srednju školu. Studij povijesti i sociologije u Ljubljani završava 1988., magistrirao je povijest novog vijeka 1991., a 1995. doktorirao. Do 1999. radio je u Biskupskom arhivu u Mariboru te je stekao stručni naziv arhivista. Dobio je habilitaciju za docenta ranog novog vijeka. Od 1999. kao docent predaje na Sveučilištu u Mariboru (na Pedagoškom fakultetu, a kasnije na Filozofskom fakultetu). Član je više redakcijskih i uredničkih savjeta slovenskih i hrvatskih znanstvenih časopisa. Objavljuje članke, rasprave, monografije, dijelove monografija, enciklopedijske, biografske radove i drugo u Sloveniji, Austriji, Madžarskoj i Hrvatskoj. Od 2000. godine aktivno surađuje s istaživačima na prostoru Republike Hrvatske.
Izbor iz bibliografije:
“Postanak i razvoj poštanske ustanove i ostalih načina prijenosa obavijesti u SZ Hrvatskoj od 1500.-1783.” u: Hozjan, Andrej (ur.). Pošta sjeverozapadne Hrvatske. Zagreb – Varaždin, 2002., 33-50.
“Poštanska djelatnost na području sjeverozapadne Hrvatske od 1783. do 1918.” u: Hozjan, Andrej (ur.). Pošta sjeverozapadne Hrvatske. Zagreb – Varaždin, 2002., 51-78. (u koautorstvu s Đurđicom Cesar)
“SZ Hrvatska na jožefinskih vojaških kartah 1782-1785.” u: Mohorovičić, Andre – Stipetić, Vladimir (ur.). Zbornik radova međunarodnog znanstvenog simpozija Stvaralački potencijali u funkciji društveno-ekonomskog i kulturnog razvoja sjeverozapadne Hrvatske: Varaždin, 21. i 22. studeni 2002: proceedings, Varaždin 21.-22. November 2002. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za znanstveni rad. Varaždin, 2002., 519-526.
“Vojak na krajini: prispevek k biografiji Luke Kövendi Székelyja/Zekela, barona ormoškega (1500-1574).” u: Hernja-Masten, Marija – Korpič, Nevenka – Kresnik, Zdenka (ur.). Ormož skozi stoletja. Knj. 1. Občina. Ormož, 2005., 226-245.
“Naraščanje obsega prometa na južnem obmejnem prostoru severovzhodne Slovenije v smeri severozahodne Hrvaške od 16. do poznega 18. stoletja.” u: Božičević, Josip (ur.). Prometna povezanost Hrvatske s europskim zemljama u funkciji društveno-ekonomskog i kulturnog razvoja sjeverozapadne Hrvatske. Zbornik radova s međunarodnoga znanstvenoga skupa održanog u Varaždinu 10.-11. studenoga 2005.: proceedings of the International Scientific Symposium held in Varaždin, 10-11 November 2005. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za znanstveni rad. Zagreb – Varaždin, 2005., 137-146.
“Možnosti zdravstvene rehabilitacije slavonskih krajišnikov v 16. in 17. stoletju.” u: Časopis za zgodovino in narodopisje. Letn. 77. N. v. 42. Št. 4. 2006, 5-15.
“Reka Drava in njeni signifikantni kraji na jožefinski vojaški izmeri za ozemlje republike Slovenije. Die Drau und seine bedeutende Siedlungen auf der josephinischen Landesaufnahme für das Gebiet der Republik Slowenien.” u: Ekonomska i ekohistorija. Vol. 3. Br. 3. 2007., 190-205.
“Die Gestalt der slowenischen Geschichte am Beginn des dritten Jahrtausends: die Suche nach dem eigenen Weg und mehr.” u: Mitteilungen des Instituts für oesterreichische Geschichtsforschung. Bd. 115. Hf. 1/2. 2007., 153.
“O kulturi dopisovanja čez državno mejo: korespondenca o sporu med ‘Ptujčanom’ in Krapinčanom konec 16. stoletja.” u: Studia Historica Slovenica. Letn. 8. Št. 2/3. 2008., 293-306.
“Varaždinska vojnopoštna postaja in poštarji v 16. stoletju.” u: Šicel, Miroslav – Kaštela, Slobodan (ur.). 800 godina slobodnog kraljevskog grada Varaždina 1209.-2009. Zbornik radova s međunarodnog znanstvenog skupa održanog 3. i 4. prosinca 2009. godine u Varaždinu. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za znanstveni rad u Varaždinu. Varaždin, 2009., 263-276.
“Maribor v prvih dveh desetletjih po pridobitvi škofije: podoba mestnega razvoja in prebivalstva, pomen prenosa škofijskega sedeža in primerjave mesta z drugimi spodnještajerskimi mesti.” u: Studia Historica Slovenica. Letn. 10. Št. 2/3. 2010., 357-397.
“Herrschafts-, Adels- und Privatarchive in Slowenien.” u: Gfrorner, Sabine – Follner, Michaela – Hochedlinger, Michael – Jeřábek, Rudolf – Just, Thomas (ur.). Archivpflege und Archivalienschutz: das Beispiel der Familienarchive und “Nachlässe”. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs. Bd. 56. Studien Verlag. Wien, 2011., 625-660. (u koautorstvu s: Mihom Preinfalk, Dejanom Zadravec, Zdenkom Bonin i Donatellom Porcedda)
Franc III. Nádasdy in Prekmurje. Ob 340. obletnici usmrtitve protihabsburškega zarotnika. Ferenc III Nádasdy and Prekmurje. On the 340th anniversary of the assassination of the anti-Habsburg conspirator. Kronika (Ljublj.). Letn. 59, 2. 2011., 211-230.